Programski urnik

Tehnologija sama po sebi le redko ustvarja vrednost. Vrednost nastane v tem, kako spreminja to, kaj organizacije počnejo, kako delujejo in za koga ustvarjajo vrednost. Predavanje bo koncepte avtomatizacije, nadgradnje človeškega dela z umetno inteligenco ter agentne umetne inteligence povezalo z inoviranjem poslovnih modelov in pokazalo, kako vodilne organizacije presegajo zgolj povečevanje produktivnosti ter ustvarjajo nove vire prihodkov, izdelke, storitve in poslovne modele.

Gospodarska rast v Sloveniji peša, napovedi za 2026 so padle pod 2%. Ali to rast poganjajo predvsem domači dejavniki, potrošnja, plače, državne investicije, določeni sektorji? Kako resne grožnje predstavljajo negotovosti, ki prihajajo iz globalnega in domačega gospodarstva, šibko tuje povpraševanje, odvisnost od nekaj gospodarstev, negotovost, stroški energije in dela, nizke investicije, pomanjkanje kadra, padec konkurenčnosti in drugi. Kaj pravijo podjetja o pričakovanjih in kaj ločuje bolj in manj uspešna podjetja in sektorje? Kakšna podjetja in kateri sektorji ostajajo zmagovalci in kdo vedno bolj zaostaja, tudi za povprečjem Slovenije? In kakšno vlogo države si želi gospodarstvo? Kaj kažejo podatki in kakšno je mnenje managerjev?

Slovenija se sooča z izzivom, ki je skupen evropskemu gospodarstvu: v primerjavi z ZDA in Kitajsko EU investira občutno manj, kot bi bilo potrebno, tako v stroje in zgradbe kot v raziskave, programsko opremo in znanje. Študenti mednarodnega magistrskega programa IMB bodo predstavili rezultate raziskave, ki investicije osvetljuje na treh ravneh. Na makroekonomski ravni analizira investicijsko aktivnost v EU, ZDA in na Kitajskem v obdobju 2000–2025; na panožni ravni primerja naložbe v izbranih panogah predelovalne industrije in storitev med Slovenijo in drugimi državami EU, na ravni podjetij pa primerja dostop do finančnih virov v Sloveniji z drugimi državami evrskega območja. Na podlagi anketnih podatkov slovenskih podjetij raziskava nato empirično analizira njihovo investicijsko aktivnost, motive in ovire pri investiranju, obsegu zelenih naložb ter uvajanju novih tehnologij, ki predstavljajo pomemben del vlaganj v podjetjih. Študije primerov podjetij Better, Terme Olimia, Paloma in BYD kažejo, kako uspešna podjetja povezujejo naložbe v opredmeteni in neopredmeteni kapital v izboljšanje konkurenčnosti na trgu.

Slovenci imamo že 30 milijard EUR prihrankov na bankah, večina od tega na vpogled in z zelo nizkimi (ničelnimi) obrestnimi merami. Ko ljudi sprašujemo, zakaj je tako, velikokrat iz žepa potegnejo razlago, da so se v preteklosti že opekli z investiranjem doma. Vendar je od teh dogodkov minilo že dvajset let, tudi povprečnemu Slovencu pa so sedaj na voljo vrednostni papirji iz celega sveta po zelo nizkih stroških, tako da pretekle domače izkušnje ne morejo biti prevladujoč razlog. Bolj verjetno je, da Slovenci vidimo državo, ki da bo za nas poskrbela v sedanjosti in v prihodnosti po upokojitvi, pri čemer pa veliko ljudi spregleda, da se bo njihova kupna moč bistveno zmanjšala, če se bodo zanašali samo na državne pokojnine. Podobno podatki kažejo, da smo Slovenci pozavarovani generalno (razen morda za avtomobile). Moja želja je spodbuditi ljudi k razmisleku o svoji finančni prihodnosti. Za nekatere bo bančna vloga še vedno optimalna rešitev, za zelo veliko ljudi pa so ob nekoliko večjem tveganju bistveno boljše alternative, pa naj bodo to skladi (vklj. z ETF), individualni vrednostni papirji (tudi preko INR), dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ali kaj četrtega.